| 0. | 1. | 2. | 3. | 4. | 5. | 6. | 7. | 8. |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| a |
Ljubljana – Vse več stanovalcev večstanovanjskih blokov se odloča, da bodo del svojega balkona namenili pridelavi zelenjave, čeprav imajo na voljo le nekaj kvadratnih metrov prostora.
Trend, ki se je začel širiti med epidemijo, ko so ljudje več časa preživljali doma, se v zadnjih letih ni ustavil – nasprotno, po podatkih vrtnarskih centrov se prodaja sadik za balkonsko pridelavo iz leta v leto povečuje. Marsikdo pravi, da mu pridelovanje hrane pomeni predvsem sprostitev po napornem delovniku, ne le prihranka pri nakupih.
Strokovnjaki opozarjajo, da uspeh ni odvisen le od lege balkona, temveč tudi od izbire primernih sort in rednega zalivanja, saj lončki hitreje presahnejo kot gredice na vrtu. Priporočajo, naj začetniki najprej posadijo nezahtevne rastline, kot so zelišča ali solata, šele pozneje pa naj se lotijo zahtevnejših, kot je na primer paradižnik.
Nekateri stanovalci so šli še korak dlje in so na skupni strehi bloka uredili skupni vrt, za katerega si delijo skrb in pridelek. Tovrstne pobude po mnenju sociologov krepijo tudi sosedske odnose, ki so v mestih pogosto šibkejši kot na podeželju.
Nekaj podjetij v Sloveniji je v zadnjem letu poskusno uvedlo štiridnevni delovni teden, pri čemer zaposleni ob enakem obsegu dela in nespremenjeni plači prosti dan izkoristijo po lastni izbiri, največkrat v petek.
Po prvih mesecih poskusa so v podjetjih, ki so novost uvedla, opazili, da se je bolniška odsotnost zaposlenih zmanjšala, medtem ko se je zadovoljstvo pri delu povečalo. Nekateri delodajalci sicer opozarjajo, da model ni primeren za vse panoge, saj je v proizvodnji ali gostinstvu, kjer je treba zagotavljati stalno prisotnost, tovrstno organizacijo dela veliko težje izpeljati kot v pisarniških poklicih.
Da bi štiridnevni delovnik dejansko obrodil sadove, morajo podjetja po besedah strokovnjakov najprej temeljito pregledati delovne procese in odpraviti nepotrebne sestanke ter podvajanje dela, sicer se enak obseg nalog le stlači v štiri dni, kar dolgoročno vodi v izgorelost namesto v razbremenitev.
Sindikati pobudo sicer pozdravljajo, a hkrati opozarjajo, da mora ostati odločitev o uvedbi prostovoljna in da delodajalci znižanja obsega dela ne smejo izkoristiti za prikrito zmanjšanje plač.
| Res je | Ni res | |
|---|---|---|
| 0. Besedilo govori o štiridnevnem delovnem tednu. | / | |
| 1. Zaposleni pri štiridnevnem delovniku delajo manj ur za nižjo plačo. | ||
| 2. Po uvedbi novosti se je zmanjšalo število bolniških odsotnosti. | ||
| 3. Model je enako primeren za vse panoge, tudi za gostinstvo. | ||
| 4. Če podjetje ne spremeni delovnih procesov, lahko štiridnevni delovnik privede do izgorelosti. | ||
| 5. Sindikati nasprotujejo uvedbi štiridnevnega delovnika. | ||
| 6. Po mnenju sindikatov bi morala biti odločitev o uvedbi prostovoljna. |
Primerjali smo ponudbo treh coworking prostorov v mestu.
Urban Hub: + Odprto 24 ur na dan, vsak dan v tednu, primerno za tiste, ki delajo v različnih časovnih pasovih. Vključena je tudi uporaba tiskalnika brez doplačila. – Najdražja mesečna naročnina med primerjanimi ponudniki, ni možnosti dnevne karte.
Pisarna21: + Najcenejša ponudba, možnost nakupa dnevne karte za občasne uporabnike. – Odprto le ob delavnikih od 7. do 19. ure, tiskanje se doplača posebej.
SkupniProstor: + Enkrat mesečno organizirajo brezplačno mreženje in predavanja za uporabnike, kar je pri drugih dveh ponudnikih plačljivo. – Število delovnih mest je omejeno, zato je v konicah pogosto treba čakati na prosto mizo.
| Urban Hub | Pisarna21 | SkupniProstor | |
|---|---|---|---|
| 0. Enkrat mesečno organizirajo brezplačno mreženje za uporabnike. | / | ||
| 1. Odprto je 24 ur na dan. | |||
| 2. Ponuja možnost dnevne karte. | |||
| 3. Tiskanje ni vključeno v ceno. | |||
| 4. Ima najvišjo mesečno naročnino. | |||
| 5. Zaradi omejenega števila miz je treba včasih počakati. |